4. A 4. B

ŠPORT

Učenec razvija vzdržljivost, moč, ravnotežje in izboljšuje svojo gibalno učinkovitost.

Športnih 5 x 5

Navodila si dobil-a že v ponedeljek.

VELIKO ZABAVE!

Pošlji kakšno fotografijo, ki bo prikazovala tvojo vajo, če želiš.

ŠPORT

Športnih 5 x 5

Učenec:

  • razvija vzdržljivost, moč, ravnotežje in izboljšuje svojo gibalno učinkovitost.
  1. Navodila si dobil-a že v ponedeljek.

VELIKO ZABAVE!

  1. Če želiš, pošlji kakšno fotografijo, ki bo prikazovala tvojo vajo,

SLOVENŠČINA

Učenec bere, razume, povzema in piše neuradne prošnje. Razvija kritičnost do svojega ravnanja in sporazumevanja ter do ravnanja in sporazumevanja drugih. Utemeljuje svoje mnenje. Razvija digitalno pismenost.

Kako pišemo prošnjo?

Včeraj si spoznal-a, kako vljuden/ vljudna moraš biti pri izrekanju prošenj.

Danes boš z delom nadaljeval-a. Verjetno si že velikokrat tudi napisal-a kakšno prošnjo. Tudi v DZ za SLJ, 2.del, str. 78-80 (na strani 80 reši samo 6. in 7. nalogo) imaš zapisanih nekaj prošenj. Tvoja naloga je, da jih prebereš in nato odgovoriš na vprašanja. Odgovori so lahko kratki. Pazi na veliko začetnico na začetku in piko na koncu odgovora!

Rešitve si preglej.

SLOVENŠČINA

Lyman Frank Baum: Čarovnik iz Oza

Učenec:

  • Bere (posluša) in doživlja književno besedilo.
  • Sestavlja čutnodomišljijsko predstavo književnih oseb.
  • Upoveduje dogajalni prostor.

 

  1. Ponovno preberi ali poslušaj besedilo v Berilu na strani 138 – 140.
  2. Na naslednja vprašanja odgovori s celimi povedmi:

 

  • Zakaj Doroteja živi pri teti in stricu?
  • V besedilu pošiči odlomek, ki opisuje hišo. Še enkrat ga preberi. Nariši hišo, prostore v hiši in pohištvo.
  • Zakaj so imeli luknjo v zemlji? Kako so jo imenovali?
  • Kako se imenuje siva pokrajina?
  • Kaj pomeni Ciklon se bliža?
  • Kaj so naredili teta Ema, stric Henrik in psiček Toto? Kaj pa Doroteja?
  • Kaj se je zgodilo, ko sta se srečala severni in južni veter?

Kako je Doroteja premagala strah?

MATEMATIKA

Učenec utrjuje znanje – pisno sešteva in odšteva naravna števila do 10 000, uporabi računske operacije pri reševanju matematičnih problemov.

Ponavljamo in utrjujemo

Za delo si pripravi DZ za MAT, 4.del, ošiljen svinčnik, ošiljene barvice, radirko, ravnilo.

Reši naloge v delovnem zvezku, 4. del na strani 83 – vse,

strani 84 – 9., 10. in 11. naloga.

Pri delu bodi natančen/ natančna!

Ko naloge rešiš, si jih preglej s pomočjo rešitev.

Sedaj pojdi še na mojo matematiko. Tam te čaka nekaj nalog.

https://moja-matematika.si/

MATEMATIKA

Utrjevanje

Učenci:

  • Štejejo, berejo, zapišejo in primerjajo števila v množici naravnih števil do 10 000.
  • Razlikujejo desetiške enote (E, D, S, T).
  • Izračunajo vrednost številskega izraza in upoštevajo vrstni red izvajanja računskih operacij.
  • Izračunajo vrednost številskega izraza z oklepaji.
  • Pretvarjajo (le med dvema sosednjima enotama) večimenske količine v enoimenske in obratno (enote za prostornino).
  • Ustno in pisno množijo z enomestnim številom v množici naravnih števil do 10 000.
  • Pisno delijo z enomestnim številom in napravijo preizkus (tudi z ostankom).
  • Pisno delijo z enomestnim številom v množici naravnih števil do 1000.
  • Prepoznajo in poimenujejo geometrijska telesa ter pri opisu lastnosti uporabljajo matematične izraze (ploskev, rob, oglišče).
  • Narišejo večkotnik in ga pravilno poimenujejo glede na število stranic.
  • Razlikujejo in opišejo kocko in kvader ter opišejo njune lastnosti (mejna ploskev, rob, oglišče).
  • Rišejo z geometrijskim orodjem.
  • Narišejo simetrično obliko.
  • Sistematično rešujejo probleme (branje besedila, analiza podatkov, kritično vrednotenje rešitev, oblikovanje odgovorov).
  • Rešijo (strukturirani) matematični problem in problem iz vsakdanjega življenja.

 

  1. Reši SDZ 3 stran 91 in stran 93.

(Meri si čas reševanja. Sporočil-a mi ga boš v ponedeljek, ko bomo pregledali rešitve.)

DRUŽBA

Učenec spozna, kaj nam pomaga pri raziskovanju preteklosti.

Raziskovanje preteklosti

Preberi si tri zanimive zgodbe.

  1. Koliščarji na Ljubljanskem barju

Prva kolišča so na Ljubljanskem barju nastala že pred 6000 leti. Ljubljansko barje je bilo takrat še jezero. Ljudje so si bivališča postavili na v tla zabitih lesenih kolih, tako so bila bivališča dvignjena od tal. Stene bivališč so bile narejene iz šib in ometane z glino.

Koliščarji so se na Ljubljanskem barju preživljali s poljedelstvom, živinorejo, nabiralništvom in lovom. Lovili so jelene, srne, divje prašiče, bobre, vidre in vodne ptice.

Orodje, orožje in druge uporabne predmete so izdelovali iz kamna, lesa, živalskih kosti in rogovja. Redki dragoceni predmeti so na Ljubljansko barje prišli s trgovino ali z izmenjavo surovin in izdelkov iz oddaljenih krajev. Razdalje po kopnem so koliščarji premagovali peš in z dvokolesnimi vozovi, ki jih je verjetno vleklo govedo. Po vodnih poteh pa so pluli v čolnih, izdolbenih iz enega debla.

  1. Emona ali Ljubljana v času Rimljanov

Ljubljana je bila v času Rimljanov utrjena z močnim obzidjem. Obzidje je bilo visoko od 6 do 8 metrov. V mesto so vodila štiri mestna vrata. Imenovala se je Emona. Imela je okoli 5000 prebivalcev. Hiše v mestu so bile zidane. Mesto je imelo vodovod, kanalizacijo in kopališče. Hiše so imele centralno ogrevanje. Stene v hišah so bile barvne, na tleh so bili mozaiki.

 

  1. Srednjeveško mesto

Mesta so nastajala v bližini gradov, rek, ob križiščih pomembnih poti, ob cerkvah. Prebivalci mest so se večinoma preživljali z obrtjo in trgovino. Večina mest je bila majhnih, imela so do 1000 prebivalcev. Osrednji prostor v mestu je bil trg, kjer so se dogajale vse pomembne zadeve. V mestih so se z vodo oskrbovali iz mestnih vodnjakov ali rek. Srednjeveška mesta niso imela kanalizacije. Odplake iz hiš so zlivali na ulico. Ulice niso bile tlakovane. Bile so zelo umazane, ker so jih zelo redko čistili. Zaradi umazanije so se v mestih pogosto pojavile bolezni.

Vse te in podobne zgodbe so nastale s pomočjo predmetov, ki so nam jih zapustili ljudje, ki so živeli v preteklosti.

Te predmete (orodje, orožje, posodo, pohištvo, nakit,…) zapise (slike na stenah jam, napise na spomenikih, knjige, časopise, letake,…) imenujemo ostanki preteklosti. Veliko jih najdejo po naključju, nekatere pa načrtno iščejo.

Zapiši v zvezek:

RAZISKOVANJE PRETEKLOSTI

Zgodovinarji si pri raziskovanju preteklosti pomagajo z ostanki iz preteklosti. To so: (Naštej jih vsaj šest.)

--

--

--

Pošlji mi tvoj zapis.

DRUŽBA

Učenec spozna, kaj nam pomaga pri raziskovanju preteklosti.

Raziskovanje preteklosti

Preberi si tri zanimive zgodbe.

  1. Koliščarji na Ljubljanskem barju

Prva kolišča so na Ljubljanskem barju nastala že pred 6000 leti. Ljubljansko barje je bilo takrat še jezero. Ljudje so si bivališča postavili na v tla zabitih lesenih kolih, tako so bila bivališča dvignjena od tal. Stene bivališč so bile narejene iz šib in ometane z glino.

Koliščarji so se na Ljubljanskem barju preživljali s poljedelstvom, živinorejo, nabiralništvom in lovom. Lovili so jelene, srne, divje prašiče, bobre, vidre in vodne ptice.

Orodje, orožje in druge uporabne predmete so izdelovali iz kamna, lesa, živalskih kosti in rogovja. Redki dragoceni predmeti so na Ljubljansko barje prišli s trgovino ali z izmenjavo surovin in izdelkov iz oddaljenih krajev. Razdalje po kopnem so koliščarji premagovali peš in z dvokolesnimi vozovi, ki jih je verjetno vleklo govedo. Po vodnih poteh pa so pluli v čolnih, izdolbenih iz enega debla.

  1. Emona ali Ljubljana v času Rimljanov

Ljubljana je bila v času Rimljanov utrjena z močnim obzidjem. Obzidje je bilo visoko od 6 do 8 metrov. V mesto so vodila štiri mestna vrata. Imenovala se je Emona. Imela je okoli 5000 prebivalcev. Hiše v mestu so bile zidane. Mesto je imelo vodovod, kanalizacijo in kopališče. Hiše so imele centralno ogrevanje. Stene v hišah so bile barvne, na tleh so bili mozaiki.

 

  1. Srednjeveško mesto

Mesta so nastajala v bližini gradov, rek, ob križiščih pomembnih poti, ob cerkvah. Prebivalci mest so se večinoma preživljali z obrtjo in trgovino. Večina mest je bila majhnih, imela so do 1000 prebivalcev. Osrednji prostor v mestu je bil trg, kjer so se dogajale vse pomembne zadeve. V mestih so se z vodo oskrbovali iz mestnih vodnjakov ali rek. Srednjeveška mesta niso imela kanalizacije. Odplake iz hiš so zlivali na ulico. Ulice niso bile tlakovane. Bile so zelo umazane, ker so jih zelo redko čistili. Zaradi umazanije so se v mestih pogosto pojavile bolezni.

Vse te in podobne zgodbe so nastale s pomočjo predmetov, ki so nam jih zapustili ljudje, ki so živeli v preteklosti.

Te predmete (orodje, orožje, posodo, pohištvo, nakit,…) zapise (slike na stenah jam, napise na spomenikih, knjige, časopise, letake,…) imenujemo ostanki preteklosti. Veliko jih najdejo po naključju, nekatere pa načrtno iščejo.

Zapiši v zvezek:

RAZISKOVANJE PRETEKLOSTI

Zgodovinarji si pri raziskovanju preteklosti pomagajo z ostanki iz preteklosti. To so: (Naštej jih vsaj šest.)

--

--

--

 

NEMŠČINA (NIP)

Navodila za delo:
Prejšnjo uro si spoznal/a domače živali. Še enkrat si oglej posnetek:

Oglej si posnetek na Youtube.

Pod naslov nariši vse živali, ki so na posnetku. Pomembno je, da jih narišeš v pravem vrstnem redu, tako kot so na posnetku.
V prilogi ti pošiljam po vrsti napisane živali. Zraven svoje risbe vsako besedo živali napiši TRIKRAT. >>> Die Haustiere, 3. 4. 2020
POŠLJI mi do ponedeljka popoldan!

ŠPORT (NIP)

Upam, da ste zdravi in da se imate lepo, kljub temu da ste vsak na svojem koncu. Upam tudi, da dobro skrbite za svoje zdravje in se dovolj gibate. Če slučajno zmanjkuje idej, pa je tu za vašo jutrišnjo uro pouka LOV NA ZAKLAD. No, čisto pravi lov to ni in zaklad bo zdravo telo, toda to je v teh dneh itak največ vredno, kajne? Naj vam bo vseeno vsaj malo všeč 😉

Imejte lep vikend!

(Skupno 517 obiskov, današnjih obiskov 1)