TEHNIŠKI DAN:  TEHNIŠKA DEDIŠČINA MISLINJSKE DOLINE

Današnji tehniški dan bomo spoznali en delček tehnične in kulturne dediščine naših domačih krajev. Osredotočili se bomo predvsem na Mislinjo. Podali pa se bomo tudi ob strugi reke Mislinje do Tomaške vasi. Tam sta obnovljena mlin in žaga. Sledil bo ogled stare obrti medičarstva in svečarstva. Malo pa se bomo še zapeljali s parno lokomotivo – podobno, kot je nekoč vozila tudi skozi Mislinjo. 

Za nalogo pošljite na moj mail lucija.korosec@guest.arnes.si  kratek opis, katere zanimivosti ste spoznali na današnjem dnevu ( 100 besed). Tako boste  opravili tehniški dan.

Potujmo po Mislinjski dolini od Mislinjskega jarka  proti Slovenj Gradcu:

  1. ZOISOVA POT V MISLINJI

https://www.facebook.com/850692941737116/videos/2544043305676222/

  1. ŽELEZARSTVO V MISLINJI (IZ WIKIPEDIJE, PROSTE ENCIKLOPEDIJE)

Decembra leta 1770 je postal lastnik mislinjskih fužin baron Žiga Zois, ki je veljal za slovenskega razsvetljenca, gospodarstvenika, podjetnika in mecena. Obrati mislinjske železarne so bili v lasti družine Zois celih 64 let.

Nečak Žige Zoisa je postopoma odkupoval preostale ogljarske obrate in dokupil steklarno (glažuta) in povečeval posest, tako da je v letu 1850 obsegala 2720 ha. Izdelki, ki so jih izdelovali (motike, lopate, sekire, ograje, pluge ter osi za vagone) so imeli žig z oznako »Eissenweck Missling«. Tako je imela modernizirana železarna svojo valjarno, kupolko (peč za sivo litino) ter peč za kvaliteno jeklo.

Oglarska kopa

Kot zanimivost velja, da je bila na območju mislinjskih železarn postavljena ena izmed prvih fužin, visoka okoli 9 metrov. Še dan danes predstavlja neposreden materialni dokaz ostanka fužin Tisnikarjeva domačija, v kateri se je rodil znani mislinjski slikar Jože Tisnikar. Danes je ohranjenih kar nekaj objektov, ki so zaznamovali takratno obdobje, a vendar so ti objekti po večini sedaj preurejeni v stanovanjska in gospodarska poslopja.

Mislinjska železarna je skupaj delovala skoraj dvesto let (od začetka 18. do konca 19. stoletja). S fužinami je prišlo do razvoja in napredka na področju ogljarstva, kar je pomenilo v razvoj in posodobitev javnih prevozniških poti na širšem območju Mislinjske doline.[1][2]

Zadnji lastnik posestva na območju železarne v Mislinji, Arthur Perger z veleposestjo Gozdarstvo in lesna industrija Mislinja preusmeri iz pretežno železarske industrije v lesno pridelovalni obrat, kjer leta 1902 zgradi znano gozdno železnico Mislinja – Komisija.

  1. GOZDNA ŽELEZNICA V MISLINJSKEM JARKU

https://fototekamnzs.com/2018/06/20/gozdna-zeleznica-mislinja-komisija/

https://fototekamnzs.files.wordpress.com/2018/06/de1403a_13.jpg

 

  1. ŽELEZNICA PO MISLINJSKI DOLINI

5. POTUJMO S PARNO LOKOMOTIVO IZ MARIBORA V DRAVOGRAD

https://youtu.be/bct2LiCx5xg?t=928

 

  1. HERČEV MLIN IN ŽAGA

https://www.kpm.si/razstave/herceva-zaga-in-mlin/

 

  1. MEDIČARSTVO IN SVEČARSTVO PERGER

https://perger1757.si/nasa-zgodba/

 

 

 

 

(Skupno 167 obiskov, današnjih obiskov 1)