SVETOVNI DAN HRANE
16. oktobra obeležujemo svetovni dan hrane. Svetovno povpraševanje po hrani naj bi se do leta 2050 povečalo za 70 %. Zato si pogosto zastavljamo vprašanje kako nahraniti svet, ne da bi škodovali okolju. 805 milijonov je lačnih, istočasno pa razvite države zavržemo ogromne količine hrane. Največ lačnih ljudi, kar 70 odstotkov, živi v Afriki, Latinski Ameriki in na Bližnjem vzhodu, medtem pa se v razvitem svetu pojavlja vprašanje odvečne in zavržene hrane, s katero bi lahko brez težav nahranili čisto vsa lačna usta.
V Slovenji smo leta 2017 odvrgli 151.000 ton hrane. Prebivalec Slovenije je tako povprečno zavrgel 70 kg užitnega dela hrane. Ob teh številkah bi se lahko vsak državljan globoko zamislil …
Zaradi podhranjenosti ima kar 26 % otrok na svetu zastoj v rasti, na leto pa zaradi nje umreta 2 milijona otrok. V zadnjem desetletju pa se je število lačnih ust po svetu sicer zmanjšalo za več kot 100 milijonov. A problem lakote je še zmeraj zelo, zelo velik.
Glavni namen svetovnega dneva hrane je osveščanje vseh nas, da po svetu še vedno živi veliko ljudi v pomanjkanju te osnovne dobrine.
O hrani, prehranjevanju, našem odnosu do hrane smo razmišljali ob tem dnevu. Dogajala pa se je tudi
KROMPIRJADA
Na naši šoli smo že v preteklem šolskem letu veliko pozornost posvetili KROMPIRJU. Ta projekt smo 16. oktobra zaključili s KROMPIRJADO.
Krompir smo na šolskem vrtu posadili 25. maja. Lepo je rasel in avgusta smo ga izkopali. Včeraj pa je cela šola dišala po krompirju. Peklo se je, cvrlo, kuhalo … Krompir – pripravljen na sto in en način – kot radi rečemo.
Radovedni novinarji smo pokukali v učilnice, v katerih je bilo zelo živahno.
Z besedo in fotografijo smo vam pričarali nekaj utrinkov …
PRVOŠOLCI so nam predstavili dobroto, in sicer čokoladno kremo s sladkim krompirjem. Razredničarki sta nam pokazali tudi recept, saj smo bili nad čokolado in sladkim krompirjem združenima v jed navdušeni. Na degustaciji smo to tudi poskusili in bilo je odlično. Če želite to pripraviti tudi sami, le pocukajte učiteljici in radi vam bosta izdali recept.
V 3. a in v 2. a so pripravili jedi iz krompirja, kot sta nizozemska solata in francoska solata. Razlika med njima je, da je v nizozemski solati še salama. V francoski pa so jajce, koruza, grah ter ni mesa.
A drugo in tretješolci niso sami kuhali, ampak tudi likovno in literarno ustvarjali. V 3. b razredu so učenci napisali tudi pesmice, zgodbice in izdelali plakat, na katerega so nalepili besedo krompir v različnih jezikih.
V 2. b pa so izdelovali štampiljke iz krompirja kot naše babice in dedki nekoč (no, mi smo že imeli trgovinske). A te iz krompirja so res nekaj posebnega. Nekateri pa so izdelovali živali iz korenja, repe in krompirja. Zelo simpatično so bile izdelane miške, zajčki in klovni.
Obiskali smo učence 4. in 8. razreda in jih spraševali, kaj si mislijo o pomembnosti hrane in kakšen je njihov odnos do nje.
Najprej smo obiskale osmošolce in jih povprašali za njihova mnenja glede lakote po svetu. Povedali so nam, da bi jo lahko preprečili, če bi hrano iz premožnejših držav po hitrem postopku uvažali v revnejše države. Poleg tega bi lahko tudi trgovine darovale neprodano hrano, ki je še užitna. Vsi so tudi mnenja, da bi morali v trgovinah kupiti le toliko hrane, kot jo bomo lahko v določenem času pojedli.
Vprašali smo jih, kako oni ravnajo s hrano. Poenotili so se, da v šoli odvržemo preveč hrane. Ponudili so nam pestro izbiro rešitev: zelenjavo bi podarili bližnjim kmetijam za živali, sami bi si lahko kuhali kosilo zase, ki bi v primeru prevelike količine skuhane hrane počakala v hladilniku, hrano bi si lahko v šolo tudi nosili in tukaj pogreli …
Osmošolci so pripravili pomfrit iz sladkega krompirja, ki si ga začinili s soljo in čilijem. Omamno pa je dišal pražen krompir (po naše restan) z ocvirki (po naše grumpi). Za to jed so dobili tudi prvo nagrado. Na stojnici so poleg hrane bile risbe, pesmi in živali iz repe in krompirja.
Četrtošolci so nam glede vprašanja o hrani povedali, da se jim zdi hrana samoumevna in je imamo preveč, zato smo izbirčni. Doma hrano primerno ločujejo, shranjujejo… Hrane, ki je ne pojedo, dajo svojim živalim. Učenci so ustvarjali na temo Krompir na kavču. Tako so izdelovali pečate iz krompirja in z njimi okrasili stojnico. Pisali so pesmi, recepte, iskali znane pregovore, risali, brali zgodbe in doma pekli krompirjevo pecivo, kruh in piškote.
Obiskali smo petošolce. Povedali so nam, da imamo tehniški dan zaradi tega, ker praznujemo svetovni dan hrane. Njihova ideja o praženem krompirju s šampinjoni se je že slišala dobro. Ko pa smo jo pokusili, smo bili naravnost navdušeni.
Delo šestošolcev je bilo zelo zanimivo, saj so pripravljali jedi, ki so bile meni in Živi popolna neznanka.
Ali veste, kaj je krompirjev krapec? To je stara kmečka jed, ki so jo včasih največ pripravljali na kmetih. Bil je poslastica delavcem na polju, včasih je bila njihova glavna jed.
Kaj pa krumpantoč? Tudi to je stara jed steklarjev in Živa pravi, da je bila to njena najboljša jed na degustaciji.
Sedmošolci so se lotili grendirmarša ali poenostavljeno pražen krompir s testeninami. Jed je zelo nasitna, tako da moraš biti zelo lačen. Se pa k tej jedi prilega kakršna koli solata.
Šestošolce sva povprašali, katera je njihova najljubša krompirjeva jed. Njihovi odgovori so bili zelo različni, a vseeno je prevladal pomfrit. Na drugo mesto pa se je »prikopal« pire krompir.
Šestošolci so dejali, da je pripravljanje jedi iz krompirja zelo zabavno ter zanimivo, a hkrati naporno. Jurij Kitek pa meni, da je kuhanje krompirja zanič, in to sva tudi sami opazili, saj se je samo sprehajal po učilnici.
Medtem pa so sedmošolci naporno delali. Vsak je imel svojo zadolžitev. Nekateri so pisali literarna dela, drugi so ustvarjali izdelke iz lesa, ostali pa so pripravljali hrano, ki ste jo lahko poskusili na stojnici sedmega razreda.
Na stojnici ste lahko tudi odigrali družabno igro voluharji in kmetje se borijo za njivo krompirja ali križec krožec oziroma krompir in krompirjevka. Lahko pa ste tudi prebrali pripovedke o krompirju in Slovencih, ki so jih učenci ustvarjali pri učiteljicah Miri Šverc in Ireni Sešelj. Tretjo nagrado za razlagalno pripovedko je dobil Maksim Skoviček.
Nazadnje smo se podali še med devetošolce. Naši sošolci so pripravljali krompirjeve svaljke z marmelado in pa krompirjevo solato.
Ko so učenci končali s pripravo hrane, se je začela priprava stojnic. Najbolj všeč nam je bil krompirjev čips osmošolcev, poleg tega pa smo bili navdušeni nad francosko solato in sladkim krompirjem.
Krompirjada se je ob bogato obloženih mizah krompirjevih jedi bližala zaključku.
Spoznali smo, da moramo s hrano lepo ravnati, saj je življenjsko pomembna; ob tem pa smo še uživali, ko smo poskušali različne jedi.
Učiteljice pa so še dodale, da se jim zdi ozaveščanje o hrani odlična zamisel in bi to morali večkrat ponoviti, saj se otroci tako veliko naučijo. Veliko učiteljev meni, da je v šoli odnos do hrane nekaterih učencev slab, spet drugi pa so svoje učence pohvalili z lepim in kulturnim odnosom.
Naj bo takih dni še več.
Današnja krompirjada pa ni minila brez nagrad.
Komisija je odločila:
–nagrade za likovna dela so prejeli Tine Tasič, Lavra Gošnjak in Katarina in Sabina Uršej.
–nagrade za literarna dela so prejeli Luis Jakob Tovšak, Jakob Kurmanšek in Maksim Stoviček.
–nagrade za najboljše jedi: 8. razred pražen krompir z ocvirki in pomfri iz sladkega krompirja; 6. razred za krompirjevo pito in 3. razred za krompirjevo solato s svežimi kumaricami.
– najlepša stojnica je bila stojnica 3. razreda.
Smo pa novinarji enotnega mnenja, da so nagrajenci vsi učenci in seveda njihovi učitelji, ki so jih pri delu spodbujali in jim pomagali.
PA ŠE NAGRAJENA PESMICA
KROMPIR
Pri stricu krompir sadimo
a ga ne škropimo,
da naravnega dobimo.
Ko krompir cveti,
ga rad koloradski hrošč dobi.
Vsi pobiramo ga radi,
saj to nam je v navadi.
Rdeč, rumen in bel
droben, srednji in debel.
Radi ga imamo vsi,
a nam otrokom pomfri najbolj diši.
Jakob Luis Tovšak, 5.b
OŠ Mislinja
NOVINARJI: Živa, Deja, Nives, Neli, Ana, Neli, Tinkara, Vid H., Aljaž, Monika, Vid S., Nina, Sara, Nika in mentorica Irena Sešelj
