1. Navajanje knjige – en avtor

  • PRIIMEK, IME.
  • Naslov.
  • Kraj izida:
  • Založba,
  • Leto.

Primer navajanja knjige:

MIHELIČ, B. Vodnik po Ljubljani. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1989.

2. Navajanje knjige – dveh ali treh avtorjev

  • PRIIMEK, IME,   PRIIMEK, IME,   PRIIMEK, IME
  • Naslov.
  • Kraj izida:
  • Založba,
  • Leto.

Primer navajanja:

SANDERS, PETE,  MYERS, STEVE, Nove družine. Ljubljana: DZS, 1989.

3. Navajanje knjige – več kot trije avtorji

  • NASLOV.
  • Kraj izida:
  • Založba,
  • Leto.                                                         

Primer navajanja:

ENCIKLOPEDIJA znanosti. Ljubljana: Slovenska knjiga, 2000.

4. Navajanje članka v reviji, časopisu

  • PRIIMEK, I.
  • Naslov članka.
  • Naslov periodične publikacije,
  • letnik
  • (letnica)
  • številka PP,
  • strani članka.

Primer navajanja:

CIGLENEČKI, S. Naselbine v skalnih zavetjih. Gea, 12 (2002) 10, str. 14-25.

5. Navajanje spletne strani

  • PRIIMEK, IME.
  • Naslov besedila.
  • (datum nastanka dokumenta)
  • Pridobljeno iz : URL naslov spletne strani
  • (uporabljeno – datum).

Primer navajanja:

HLADNIK, M. Zbirka slovenskih leposlovnih besedil. (11. 01 2004) Pridobljeno iz: http://www.ijs.si/lit/leposl.html   (uporabljeno 05. 03. 2022).

6. Navajanje spletnih fotografij – vir navedi pod fotografijo

oštevilčiš sliko, npr. Slika 1:

  • PRIIMEK, Ime fotografa ALI
  • ime slike ALI naslov besedila
  • pridobljeno iz: URL naslov spletne strani
  • (datum uporabe).

Primer navajanja:

Slika 1: Pitagora, pridobljeno iz: https://sl.wikipedia.org/wiki/Pitagora (19. 9. 2024).

7. Navajanje ustnih virov

PRIIMEK, Ime. Naslov. Datum pripovedovanja.

Primer navajanja:

PETRUŠIČ, Taja. Šolska knjižnica OŠ Mislinja. 30. 9. 2024.

CITIRANJE

Citat je dobesedna navedba tujega besedila.

Kadar uporabimo besedila drugih avtorjev, moramo v nalogi to tudi primerno označiti. Citate vključujemo v besedilo, kadar želimo svojo lastno misel podpreti z mnenjem drugih avtorjev. Čim bolj smiselno ga vključimo v besedilo in ga dobesedno prepišemo. Citiramo samo nekaj povedi. Nikakor ne prepisujemo celih odstavkov in strani.

Vsak vir je treba navesti na dveh mestih:

  • med besedilom, kjer pride do sklicevanja na izvirnega avtorja,
  • na koncu predstavitve, kjer navedemo podrobnejše podatke o viru.

Besedilo označimo z narekovaji. Na koncu citata v oklepaju napišemo:

(priimek avtorja, letnico, stran).

Primer:

Med prazniki v decembru se je ohranilo tudi štefanovo, ki je med ljudmi znano kot praznik konj. Praznujemo ga na god sv. Štefana, 26. decembra. ”V srednji in severni Evropi ga že stoletja poznajo kot konjskega patrona ali zaščitnika. To vlogo mu je dodelila krščanska cerkev, saj je z njegovim praznikom želela nadomestiti prejšnje pogansko čaščenje bogov, odgovornih za živino.” (Čokl, 2005, 20)

Čokl, Vanessa. Skušnjava svetega in svetnega. Večer, letnik 61 (10. december 2005), štev. 289, stran 20.

(Skupno 421 obiskov, današnjih obiskov 1)