To jesen so nas, učiteljici in učence 1. in 2. razreda, navdihnili Indijanci. Pa ne zato, ker radi zaplešemo ob pesmi Kavbojci in Indijanci, ali ker nas izven zidov učilnice razvaja pravo “indijansko poletje”. Ne. Navdih smo našli v naravi. Indijanci so morda bolj kot katero koli drugo ljudstvo povezani z naravo in že od nekdaj opozarjajo, da smo vsa živa bitja tesno povezana. Z izrednim zanimanjem smo se predali raziskovanju, kako so le-ti živeli.
Pomembno je, da človek živi v sožitju z naravo – a to, da živi obdan s svojimi najbližjimi, je še pomembnejše. Mi se tega zavedamo, zato smo k gradnji “indijanske” vasi, ki je nastala pred našo podružnično šolo, povabili starše in stare starše otrok. Združili smo prijetno s koristnim in medgeneracijsko druženje, ali bolje – delovno akcijo, uspešno izvedli.
Vsem staršem in starim staršem, ki ste zavihali rokave ter nam tako pomagali uresničiti idejo, še enkrat HVALA! Pomagali ste ustvariti nepozabne spomine.
