PONEDELJEK, 4. 5. 2020

MATEMATIKA

Merjenje mase

Učenec oceni in meri maso s standardnimi enotami. Usvoji pojem merska enota in mersko število. Ob praktičnem merjenju izbira primerne merilne instrumente in meritve izrazi z ustrezno mersko enoto. Spozna standardne merske enote za maso (g, dag, kg, t).

1. V vsakdanjem življenju marsikaj tehtamo ali merimo maso.

Za tehtanje uporabljamo različne vrste tehtnic, ki se med seboj razlikujejo po natančnosti meritev.

2. Gotovo imaš doma kuhinjsko tehtnico. Stehtaj nekaj predmetov. Na primer:

3. Meritve zapiši v zvezek za matematiko v najmanjši enoti, ki jo razbereš iz tehtnice.

Npr. Jajce tehta 60 gramov.

Moja peresnica tehta 240 gramov.

Kozarec za vodo tehta 215 gramov.

Paradižnik tehta 142 gramov.

Jabolko tehta 156 gramov.

4. Ker je gram zelo majhna merska enota, večkrat uporabljamo dekagram (na primer za kavo) ali kilogram (na primer za sadje), če pa gre za večje količine pa uporabljamo tono (na primer za avtomobile).
   

5. Zapiši v zvezek:

MERJENJE MASE

Naprava za merjenje mase je tehtnica.

Merske enote za maso so:

• gram – g (1 g tehta ena sponka)
• dekagram – dag (1 dag tehta nalivnik)
• kilogram – kg (1 kg tehta hleb kruha)
• tona – t (1 t tehta manjši avtomobil )

MATEMATIKA

Povezanost količin

Učenec:

• Sklepajo iz enote na množino in iz množine v enoto na konkretnih primerih iz vsakdanjega življenja.

1. Različne količine so med seboj povezane.

Kaj to pomeni?

Primeri iz vsakdanjega življenja:

1. Če kupiš 20 dag salame, boš plačal več, kot če kupiš 10 dag iste salame.

(Več salame boš kupil, več boš plačal)

Količina denarja je povezana z maso.

1. Če tečeš en krog okoli stadiona, boš porabil manj časa, kot če tečeš okoli stadiona deset krogov.

(Manj  krogov boš tekel, manj časa boš potreboval.)

Dolžina je povezana s časom.

1. Tanja olupi krompir za pripravo kosila v šestih minutah, kadar lupita oba z bratom, ga olupita v treh minutah.

(Več ljudi določena opravila opravijo prej kot eden ­- porabi se manj časa za isto maso krompirja)

Število oseb je povezano s časom in maso.

2. Poišči in zapiši še ti vsaj tri primere, ko so katerekoli količine med seboj povezane.

Zapiši jih v zvezek, kamor boš napisal-a naslov POVEZANOST KOLIČIN

SLOVENŠČINA

Učenec posluša, gleda, razume, doživlja, vrednoti in povzema neuradni telefonski pogovor.

Kako se pogovarjamo po telefonu?

1. Pred počitnicami si spoznal-a pravila telefonskega pogovora. Ponovi jih:

• Govorimo dovolj glasno in razločno.
• Smo vljudni in spoštljivi.
• Z uradnimi osebami se vikamo, z znanimi pa tikamo.
• Telefonski pogovor naj bo kratek.
• Dobro poslušamo sogovorca.

2. Na interaktivnem gradivu za SLJ poišči naslov Telefonski pogovor:

    Nato izberi sličico:

3. Oglej si posnetek telefonskega pogovora med Špelo in stricem Jakobom.

4. Reši naloge v DZ za SLJ, 2.del (če na kakšno vprašanje ne znaš odgovoriti, si še enkrat poglej posnetek):

• 99 – 8. naloga (odgovarjaš lahko s kratkimi odgovori);
• 100 – 10. naloga.

SLOVENŠČINA

Kako se pogovarjamo po telefonu?

Učenec:

• bere, razume in vrednoti neuradni telefonski pogovor.
• Dopolnjuje pogovor z ustreznimi povedmi.
• Pozna pravila vljudnega pogovarjanja po telefonu.

1. Zagotovo se večkrat pogovarjaš po telefonu. Razmisli:

• Koga največkrat pokličeš?
• Ali imaš svoj prenosni telefon?
• Ga potrebuješ?
• Kakšen dogovor imate s starši glede telefoniranja?
• Kako začneš pogovor? Se je treba najprej predstaviti?
• Si vljuden pri pogovarjanju po telefonu?
• Kako se posloviš ob zaključku pogovora?
• Se pogovarjaš v knjižnem ali pogovornem jeziku?

2. V SDZ 2 na strani 97 si preberi telefonski pogovor med Nežo in Filipom.

3. Na kratko odgovori na vprašanja pod njunim pogovorom.

4. V SDZ na straneh 98 in 99 reši še 4. in 5. nalogo.

Pazi na natančen prepis povedi v oblačke.

5. Sedaj vstavi le še dve besedi v besedilu na rumenem polju – DZ, str. 101.

NARAVOSLOVJE IN TEHNIKA

Učenec razlikuje med rastlinami s cvetovi in brez njih. Prepozna najpogostejše vrste rastlin v okolju. Ve, da rastline s cvetovi oprašujejo veter, žuželke, ptiči.

Rastline s cvetovi

1. Danes boš več izvedel-a o rastlinah s cvetovi. Imenujemo jih tudi SEMENKE, saj se iz cvetov razvijejo semena.
2. Za začetek si poglej filma na interaktivnem gradivu za NIT. Našel ga boš pod naslednjim naslovom:

3. Cvetovi so različnih oblik, barv in velikosti. Imajo tudi različen vonj. Glavni namen barvnih cvetov je, da privabljajo žuželke. Žuželke so pomembne za oprašitev rastline.

4. Vse rastline pa nimajo barvnih cvetov (na primer trave). Te oprašuje veter, nekatere tudi voda.

5. Oprašitvi sledi OPLODITEV. Iz cveta se razvije SEME.

6. Zapiši v zvezek za NIT in si zapomni:

    RASTLINE S CVETOVI

Na kopnem prevladujejo rastline s cvetovi, iz katerih se razvijejo semena. Takšne rastline zato imenujemo SEMENKE.

Cvetovi so lahko zelo barviti ali pa tudi ne.

Oprašujejo jih:

• žuželke (pravimo jim žužkocvetke),
• veter (vetrocvetke),
• voda.

7. Ko boš šel v naravo, si dobro oglej kakšno rastlino s cvetom. Poznaš njeno ime? Znaš poimenovati vse njene dele? Povonjaj jo. Lahko jo narišeš v zvezek.

NARAVOSLOVJE IN TEHNIKA

Rastline brez cvetov

Učenec:

• razlikuje med rastlinami s cvetovi in brez cvetov.
• Prepozna najpogostejše rastline v svojem okolju.
• Ve, da so alge, mahovi in praprotnice najpreprostejše zgrajene rastline in so brez cvetov.
• Ve, da rastline brez cvetov najdemo v vodi ali na vlažnih rastiščih.

1. Danes boš spoznal-a, da nekatere rastline nimajo cvetov. V to skupino spadajo:

alge, mahovi in praproti.

2. Alge in mahovi še nimajo korenin, stebel, listov in cvetov. Praproti pa že imajo prave korenine. Mahovi in praproti se razmnožujejo s trosi.

 Na spodnji strani listov so trosovniki (rjave pikice).

3. Poglej si film na interaktivnem gradivu za NIT stran 5-3.

1. Zapiši v zvezek:

Tabelska slika:

Ko boš v gozdu, si pobližje oglej mah in praprot.

Če boš dobro pogledal-a spodnjo stran praproti, boš videl-a trosovnike.

GLASBENA UMETNOST

Zaigrajmo in zapojmo – ljudska pesem s spremljavo ljudskega glasbila

Učenec si oblikuje pozitiven odnos do nacionalne in svetovne glasbene dediščine. Zapoje ljudsko pesem. Z inštrumentom (lastnim/ improviziranim/ ljudskim) spremlja petje in ritmično izreko besedil.

1. Naučil-a se boš ljudsko pesem Po Koroškem po Kranjskem

2. Melodijo najdeš na spodnji povezavi. (Najverjetneje jo zna tudi kdo doma.)

https://www.narodne-pesmi.si/index.php?option=audio&audio_id=495

3. Spodnje besedilo je le eno od mnogih, zato ne bo nič narobe, če boš znal-a katero drugo verzijo.

Po Koroškem po Kranjskem že ajda zori,
že ajda zori, že ajda zori.
Eno dekle jo žanje jo glav’ca boli
jo glav’ca boli, prav zares.

Tri dni jo že žanje, tri snopke ima,
tri snopke ima, tri snopke ima.
Pa na roke pogleda, vse žuljave ima,
vse žuljave ima, prav zares.

Tri dni jo je žela, tri snope in pol,
tri snope in pol, tri snope in pol.
Bo prišel njen fantič, jo znesel domov,
jo znesel domov, prav zares.

4. Svoje petje spremljaj z lončenim basom, ki si si ga naredil. Če ga nimaš več, lahko pesem ritmično spremljaš tudi s ploskanjem, z dvema kuhalnicama, doma narejeno ropotuljo ali s čim podobnim.

TVOJE ZNANJE BOM OCENILA, ZATO SE POSNEMI IN MI  FILMČEK POŠLJI DO PONEDELJKA, 18. 5. 2020.

Uspešen/uspešna boš, če:

• boš znal-a besedilo celotne pesmi,
• bo zapeta pesem imela pravo melodijo,
• boš z inštrumentom spremljal-a pesem v ustreznem ritmu.

GLASBENA UMETNOST

Zaigrajmo in zapojmo – ljudska pesem s spremljavo ljudskega glasbila (ocenjevanje)

Učenci:

• Oblikujejo si pozitiven odnos do nacionalne in svetovne glasbene dediščine.
• Ob petju, ritmični izreki in/ali poslušanju glasbe se gibajo.
• Z inštrumenti (lastnimi, improviziranimi, Orffovimi in ljudskimi) spremljajo petje in ritmično izreko besedil.

1. Naučil-a se boš ljudsko pesem Po Koroškem po Kranjskem

2. Melodijo najdeš na spodnji povezavi. (Najverjetneje jo zna tudi kdo doma.)

https://www.narodne-pesmi.si/index.php?option=audio&audio_id=495

3. Spodnje besedilo je le eno od mnogih, zato ne bo nič narobe, če boš znal-a katero drugo verzijo.

Po Koroškem po Kranjskem že ajda zori,
že ajda zori, že ajda zori.
Eno dekle jo žanje jo glav’ca boli
jo glav’ca boli, prav zares.

Tri dni jo že žanje, tri snopke ima,
tri snopke ima, tri snopke ima.
Pa na roke pogleda, vse žuljave ima,
vse žuljave ima, prav zares.

Tri dni jo je žela, tri snope in pol,
tri snope in pol, tri snope in pol.
Bo prišel njen fantič, jo znesel domov,
jo znesel domov, prav zares.

4. Svoje petje spremljaj z lončenim basom.

TVOJE ZNANJE BOM OCENILA, ZATO SE POSNEMI IN MI  FILMČEK POŠLJI DO PONEDELJKA, 18. 5. 2020.

Uspešen/uspešna boš, če:

• boš znal-a besedilo celotne pesmi,
• bo zapeta pesem imela pravo melodijo,
• boš z inštrumentom spremljal-a pesem v ustreznem ritmu.

ŠPORT

vaje za športno – vzgojni karton,

ki sem jih poslala v posebni prilogi po elektronski pošti. Danes izberi 3 ali 4 vaje, naslednje boš opravil-a v torek in petek. >>> ŠPO_ŠVZ karton_ 4.r

ŠPORT

Športno vzgojni karton (prva od treh ur)

Navodila so priložena v prilogi ŠPORTNO VZGOJNI KARTON. >>>